Pot odraščanja

O POTI ODRAŠČANJA

Ko razmišljamo o razvoju mladostnikov in njihovi poti skozi šolski sistem, kjer prebijejo pretežni del svojega budnega časa, je še kako na mestu vprašanje, kako lahko v tem prostoru dodamo vsebine, ki bi jim odstrle pogled v odnose, v njihova doživljanja, čustven svet, ki ga v tem času intenzivno živijo, zelo slabo pa se ga zavedajo. Šola je okvir, ki zaradi svoje strukturiranosti lahko nudi varnost in pogoje tudi za medsebojno spoznavanje, odkrivanje vrednosti prijateljstva, povezanosti, skupnega truda za lepši svet in socialno družbeno okolje. Zato pa je dobro poznati temeljne lastnosti razvoja mladostnikov in razviti oblike dela, ki z minimalnim poseganjem dosežejo maksimalni učinek.[1]

Mladinski center Nova Gorica izvaja večje število brezplačnih preventivnih delavnic, ki služijo mladim kot neprecenljiva pomoč pri iskanju odgovorov, aktivnem vključevanju ter učenju iz lastnih dognanj in spoznanj.

Izvajajo se skozi celo šolsko leto od 5. do 9. razreda vseh OŠ v MONG in od 1. do 2. letnika vseh SŠ v MONG.

Teme posameznih delavnic so:

5. RAZRED – PRIJATELJSTVO

Preko različnih aktivnosti učenci spoznavajo pomen prijateljstva. Socialna podpora igra pomembno vlogo pri fiziologiji stresa pri otrocih. Imeti ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupaš in skupaj tvoriš varen prijateljski odnos, deluje blagodejno na zmožnost posameznika, da obvladuje stres in učinke, ki jih ima na telo. To se še posebej kaže pri zaščiti pred ustrahovanjem. Čeprav imajo starši glavno vlogo pri pomoči mladim otrokom pri spopadanju s stresom, prijatelji začnejo to pomembno vlogo prevzeti v poznejšem otroštvu, zlasti v zgodnjih izkušnjah z ustrahovanjem. Za otroke, ki imajo vsaj enega dobrega prijatelja, na katerega računajo, da bodo vir čustvene in praktične podpore, je manj verjetno, da bodo vpleteni v ustrahovanje – bodisi kot storilec ali kot žrtev.[1]

Metode in aktivnosti znotraj delavnice so izbrane glede na razvojno stopnjo otrok in so pripravljene na način, da lahko otroci iz dane teme poberejo največ možnih informacij. Med cilji aktivnosti in posebna pozornost so usmerjeni na:

-na vključitev spoznavanja skozi gibanje,

– osvetlitev dinamike razrede in vodenje k povezovanju med učenci,

– prepoznavanje lastnosti dobrega prijatelja skozi vaje, ki povezujejo tudi razred,

– spodbujanje otrok, da ohranijo stik s prijatelji, ki so jih razočarali, je lahko težavno, a nujno za uspešen socialni razvoj otrok,

– spodbujajte otroke, da je naravno, če imajo prijatelji tudi druge prijatelje. Otrokom pomagamo razumeti občutke ljubosumja, jih spodbujamo k potrjevanju na konstruktiven način in tako krepili svojo samozavest,

– prepoznavanje potrebe po tem, da prijateljstvo neguješ in kaj se lahko zgodi, če tega ne počneš (kako hitro pride do sporov in nesoglasji, ki rušijo odnos),

– ustvarimo »verigo prijateljstva« z namenom povezovanja in krepitve občutka, da so del razreda,

– zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja in pritiskov ter stisk, ki izhajajo iz medvsrtniških odnosov.

[1] Povzeto po Erzar, Greif, Kompan Erzar, Poljanec, Rožič: Materials for working with youth, new edition 2018.

6. RAZRED – SKUPNOST

Rdeča nit preventivnih delavnic se v 6. razredu osredotoča na skupnost oz. kako prijateljstva gradijo skupnost? Skupnost je socialna skupina ljudi, ki si delijo okolje, po navadi z istimi interesi. Medtem ko človek raste in se razvija, sreča druge posameznike in pridobi izkušnje. Otroci se srečajo s svojo primarno družino, nato razširjeno družino in nazadnje z lokalno skupnostjo (kot sta šola in delo). Tako razvijejo posamezno in skupinsko identiteto skozi asociacije, ki jih povezujejo v življenjske izkušnje. Posamezniki razvijejo medosebne odnose in se začenjajo odločiti s kom se bodo družili in pod kakšnimi pogoji.[1]

Med adolescenco in odraščanjem posameznik razvije bolj sofisticirano identiteto: vedno pogosteje prevzema določeno vlogo – voditelja ali pa sledilca. Če posameznik razvije občutek, da skupini pripada, in da ji, ker ji pripada, mora tudi pomagati, tako razvije občutek do skupnosti.

razvoj in krepitev elementov, ki gradijo in krepijo »občutek skupnosti«, in sicer: članstvo, vpliv, integracija in izpolnitev potreb ter deljenje čustvene povezave,
poglobitev tem, svobode in varnosti dveh tem, ki izhajata iz osnovnega odnosa, ki definira prijateljstvo ter različnih vlog, ki jih igrajo posamezniki v skupnosti,
spoznavanje in učenje preko gibanja,
spodbujanje učencev k razmišljanju o lastnih krepostih in slabostih ter posledično v čem so dobri in kje potrebujejo pomoč.

[1] Povzeto po Tönnies, Ferdinand https://sl.wikipedia.org/wiki/Skupnost 30.3.2019.

7. RAZRED – POZITIVNOST

Obdobje tretje triade zaznamuje vstop v mladostništvo. Življenje mladostnikov je zapleteno in vznemirljivo. So muhasti in nedostopni in to je popolnoma naravno. Čeprav igrajo pri tem določeno vlogo spremembe, ki se dogajajo v njih, je velik del mladostniških izbruhov tudi odziv na odnos s staršem, ki ga mladostnik želi spremeniti. V tem obdobju prihaja do zametkov prve ločitve od družine in razvoj intimnosti. Mladostniki potrebujejo dobre vzornike za postavljanje smotrnih mej v intimnosti.[1] (Milotinovič Nemanič, 2019)

Z aktivnostmi delavnice želimo potrdite mlade tako, da jim damo priznanje in sprejemanje, da se počutijo kot resni sogovorniki[2] ter poudariti, da je razkorak med tem, kar si želi razum in kar zmore telo, še zelo velik. Čeprav si mladi želijo samostojnosti (in so to že sposobni jasno izraziti), še vedno potrebujejo veliko varnosti in podpore. To pomeni, da se odpirajo navzven ob poskušanju novih stvari in doživetji in ob tem je nujna opora s strani družine.

raziskovanjem in razumevanjem vpliva negativnih/pozitivnih informacij,
delovanju naših možganov in kaj se v njih dogaja ob novicah z negativnim čustvenim nabojem,
okrepljena zavest o tem koliko negativnosti/pozitivnosti so izpostavljeni v dnevu strani sebe, drugih, družbe,
da se vzpostavi dialog, ki mlade spodbuja k kopanju po lastnih mislih, k razdeljevanju teme, torej ne samo podajanja znanih »podatkov«,
kako zaznavamo realnost in kako nanjo vpliva naš osredotočenost,
test pozitivnost in osvetlitev pomena pozitivnosti v našem življenju, vliv okolja, pomen pohvale in pasti kritike…

[1] Povzeto po: Milotinovič Nemanič, Dr. Tadeja; Uvod v pregled razvojnih vaz; https://zastarse.si/delavnice/odgovorno-starsevstvo/razvojne-faze-otroka/11.04.2019.

[2] Prav tam.

8. RAZRED – KOMUNIKACIJA

Komunikacija zajema široko paleto dejavnosti, začenši s sposobnostjo, da znamo izrazit sebe, razumemo drug drugega in spoštujemo drug drugega. Komunikacija je spretnost, ki jo je treba gojiti in graditi. Če je zakonski odnos »dovolj dober« (dolgoročen in zvest), se ustvari prostor za normalen razvoj otrok. Otroci se učijo od staršev in se učijo, kako svoje ideje, čustva, potrebe in hrepenenja posredovati neposredno od svojih staršev do njih.

Otrok, ki ga spoštujejo, bo postal spoštljiv. Otrok, ki je ljubljen, bo postal ljubeč. Otrok, ki ga obravnavamo pošteno, bo postal pravičen. Otrok, ki ga poslušajo, bo postal odličen poslušalec. Otrok, ki je izbran, bo postal odgovoren. Otrok, ki je prijazen, bo postal velik prijatelj. Otrok, ki se hrani na vse te načine, bo postal vodja.[1]

Rdeča nit naših delavnic se nadaljuje: ko smo v stiku s seboj in znamo ohraniti pozitivna čustva oziroma obrniti svojo pozornost na pozitivna čustva, potem lahko začnemo funkcionalnejše komunicirati, saj afekt le to močno omogoča.

– mladi razmišljajo in spoznavajo kako sporočati, če za to ne smem uporabljati besed,

– skozi gibanje in umetnost brez zvoka se obračajo vase, spoznavajo neverbalno komunikacijo in njene razsežnosti,

– da najdejo kaj jih povezuje in to vzpostavijo,

– spoznavajo delovanje verbalne/neverbalne komunikacije, koliko je ene in druge,

– neverbalna komunikacija, odkrivanje njene moči skozi aktivnost-izkušnjo

– pomen zaupanja,

– povezava aktivnosti »poligona« z »poligonom življenja« in skupno razmišljanje na podlagi doživetega med aktivnostjo ter povezovanje širše.

[1] Povzeto po Erzar, Greif, Kompan Erzar, Poljanec, Rožič: Materials for working with youth, new edition 2018.

9. RAZRED – REŠEVANJE SPOROV

Rdeča nit nas v 9. razredu pelje v spoznavanje pomena konflikta v obdobju mladostništva. Skozi različne aktivnosti bomo poglobili razumevanje zakaj je konflikt potreben, nujnosti konflikta za spremembo, ključne vloge konflikta v mladosti, potrebnih spretnosti za spopadanje s konflikti, orodji, ki jim bodo služila tudi naprej v življenju.

Metode in aktivnosti gredo bolj in bolj v doživljanje in potem iskanje pravih besed za vse, kar so novega doživeli. Večji pomen imajo odnosi in način kako jih ljudje živimo.

Smiselno bi bilo, da se delavnico razdeli po spolu. Da se naredi skupi uvod in zaključek, aktivnosti v osrednjem delu pa so narejene ločeno. Temu v prid kaže praksa, saj,

v tem obdobju prihaja do velikih razlik pri čustvenem razvoju med fanti in dekleti
gre za delavnice, ki bolj poudarjajo čustva in je bolje, če so skupine manjše, da se voditelj lahko bolj osredotoči na vsak odziv in da je za vsakogar dovolj prostora.

Cilj aktivnosti in posebna pozornost:

– mladim na dinamičen način omogočimo izkušnjo konflikta, preko katerega opazujemo zametke našega obnašanja v konfliktnih situacijah,

– namen aktivnosti je predvsem to, da vsak mladi dobi besedo, da lahko ubesedi kako je doživel »svojo vlogo« v postavljeni situaciji in da preko tega je spoznamo svoj način in ozavestimo čustva, ki se v konfliktnih situacijah vzbudijo,

– spoznajo model reševanja konfliktov in debata na podlagi lastnih doživljanja iz prejšnje aktivnosti,

– spoznavanje lastnih reakcij na nelagodja, različnih tipov vedenj, povezave med notranjo stisko in tipom vedenja, kako neustrezno vedenje predrugačiti v asertivno vedenje.

1. LETNIK – VREDNOST

Odraščanje v adolescenci je polno izjemnih priložnosti za razvoj nečesa novega, lepšega, globljega in bolj smiselnega. Toda zorenje možganov povzroča tudi manj prijetne občutke. Ko čustva preplavijo kot cunami, najstniki izgubijo kompas in tla pod nogami. Takrat vlada zmeda ali celo tesnoba. Kako mladostniki vodijo svojo ladjo na tej reki čustev, je v veliki meri odvisno od odnosov in odraslih, ki tem mladostnikom pripadajo.

Mladostnik potrebuje starše in vrstnike z namenom, da lahko nenehno preverja z njimi in ugotovi, kdo je, kaj hoče, od kod prihaja in kaj si želi od svojega življenja. Pri tem mladostnik potrebuje veliko pozitivnih odzivov, da bi uresničil svoj potencial. Mladostniki, ki prejemajo negativne signale iz skupnosti o tem, kdo so in kaj se od njih pričakuje, z večjo težavo izpolnijo svoje poslanstvo in sposobnosti. Mladostnik se čuti povezanega z odraslimi, če ga cenijo, ga spoštujejo (in to se kaže tudi z besedami in dejanji), razpravlja o težavah z njim, izkazuje zanimanje za njega (tako za prijetne kot za neprijetne izkušnje) in če se izogibajo prepirom, ogorčenju, pritoževanju in kričanju. Če starši v svoji vlogi niso uglašeni s svojim mladostnikom je še bolj pomembno, da mladi v svojem širšem okolju najdejo varen odrasel odnos. Vse prevečkrat svojo uteho iščejo v vrstnikih, ki tudi sami nimajo razvitih kapacitet za to, da bi lahko zapolnili to praznino.[1]

Metode in aktivnosti znotraj delavnice so izbrane glede na razvojno stopnjo mladih in so pripravljene na način, da lahko mladi iz dane teme poberejo največ možnih informacij. Med cilji aktivnosti in posebna pozornost so usmerjeni na:

nihče se ni rodil z nizkim samozaupanjem in samospoštovanjem
kaj sploh samopodoba je,
v skladu s čim/kom oblikujemo svojo samopodobo,
na čem temeljita samospoštovanje in samovrednotenje,
samozaupanje in neposredna povezanost s samopodobo,
vrednost nam pripada, že zaradi tega ker smo,
preko lastnih izkušenj mladi razvijejo debato in poglobijo zanje o tem, kako ohranjati ravnovesje, in sicer čemu vse je potrebno posvečati čas (čas za spanje, fizično aktivnost, osredotočanje, sanjarjenje…).

[1] Prav tam.

2. LETNIK – ČUSTVA

Značilni 16-letnik je samostojen, kaže globje samozadovoljstvo in predvsem ni tako samokritičen. Ni tako negotov in lahko bolje obvladuje čustva. Je bolj usmerjen v prihodnost, manj impulziven in kaže boljšo presojo. Zanima ga človeška narava, bolj je pripravljen videti drugo stališče in zelo ga zanimajo ljudje. Rad ustvarja prijateljstva in je manj odvisen od vrstniške skupine. Zelo pomembno je, da se v tem obdobju nauči izražati svoja doživljanja, da govori o svojih čustvih, predeluje vsakodnevne stresne situacije in je predvsem v stiku z odraslimi, ki jim pri tem lahko veliko pomagajo.[1]

Za dijake bi že bilo smiselno, da se delavnico razdeli po spolu (v kolikor v razredu prevladujejo fantje ali punce, pa razdelitev v dve manjši skupini). Da se naredi skupni uvod in skupni zaključek, aktivnosti v osrednjem delu pa so izvedene ločeno. Temu v prid kaže praksa, saj:

v tem obdobju prihaja do velikih razlik v izkazovanju čustvenega sveta – v načinu, obsegu, globini in vsebini,
gre za delavnice, ki bolj poudarjajo čustva in je bolje, če so skupine manjše, da se voditelj lahko bolj osredotoči na vsak odziv in da je za vsakogar dovolj prostora.

pomen čustvovanja. Skupaj z udeleženci razmišljamo o pomembnih stvareh v naših življenjih in načinu, kako živeti na način, da v življenju dobiš res vse tisto, kar ponuja,
načinu kako prepoznamo naša čustva, kako vsak od vas čustvuje in kako poskrbeti, da najprej poskrbimo za tisto, kar je v našem življenju najbolj pomembno,
mladi spoznavajo osnovna čustva, prijetna in neprijetna čustva, pomen izražanja čustev, razlike v tem kako kažemo čustvovanje, povezava med odnosom in čustvi, povezava med fizičnimi procesi in čustvi, kako priti do uravnavanja naših čustev in posledično doseči čustveno zrelost.

[1] Povzeto po Wagenhals, Diane and Lakeside Educational Network »18 month – 16 year old«.

Za dodatne inforamcije in rezervacijo termina kontaktirajte 05 333 40 20 ali maja.birsa@mc-novagorica.si.

[1] Povzeto po dr. Katarina Kompan Erzar: Družina, vezi treh generacij. April 2019: Družina, Ljubljana.

KAJ PRAVIJO O NAS - v pripravi

| Prikaži več