Visoka greda ob Čepovanki
Visoko gredo ob Čepovanki smo pripravili za trajnice – rastline, ki na istem mestu rastejo več let. Z njo spoznavamo, kako rastlinam zagotovimo primerna tla tudi tam, kjer je rodovitne zemlje malo, in kako za ta tla skrbimo skozi čas.
Pri izbiri zemlje in gnojila nam je s svojim znanjem pomagala Jožica Golob Klančič. Pojasnila nam je, zakaj smo uporabili navadno vrtno zemljo brez dodane šote in zakaj smo ji dodali termično obdelani briketirani gnoj.
Izdelovanje visoke grede ob Čepovanki v okviru akcije Pot živih tal. Foto: Majda Mikuž
Zakaj smo postavili visoko gredo?
Ob Čepovanki je veliko kamnitega nasutja in malo rodovitne zemlje. Z visoko gredo smo ustvarili prostor, ki smo ga lahko napolnili s primerno zemljo in zasadili.
Trajnice v gredi ostanejo več let, zato že ob sajenju upoštevamo njihovo velikost, razraščanje ter potrebe po svetlobi in vlagi. Poskrbimo za dovolj prostora za korenine in odtekanje odvečne vode. V nasprotju z gredo za enoletne posevke je ne praznimo in pripravljamo na novo vsako sezono.
Kako smo jo izdelali in napolnili?
Gredo smo omejili z betonskimi zidaki in napolnili z navadno vrtno zemljo, ki smo ji dodali briketirani gnoj.
Zakaj vrtna zemlja brez šote?
Kot nam je pojasnila Jožica Golob Klančič, je primerna vrtna zemlja dobra osnova za takšno zasaditev. Posebnih kupljenih substratov ne potrebujemo, če lahko rastlinam zagotovimo ustrezne razmere z zemljo, ki je že na voljo.
Pri izbiri upoštevamo tudi izvor materialov ter energijo za njihovo pripravo in prevoz. Uporaba primerne zemlje iz bližine zmanjšuje potrebo po dovozu drugih materialov. Z opustitvijo šote prispevamo tudi k varovanju šotišč, pomembnih življenjskih prostorov in skladišč ogljika.
Natovarjanje vrtne zemlje za polnjenje visoke grede ob Čepovanki. Foto: Majda Mikuž
Zakaj briketirani gnoj?
Jožica nas je opozorila, da lahko z neustrezno pripravljenim hlevskim gnojem v gredo prinesemo semena plevelov. Zato smo uporabili termično obdelani briketirani gnoj, s katerim zmanjšamo možnost takšnega vnosa.
To je pri trajnicah posebej koristno, saj plevele pozneje težje odstranjujemo med njihovimi razraščenimi koreninami. Gnojilo dodajamo zmerno, glede na potrebe rastlin in navodila proizvajalca. Greda kljub temu potrebuje pletje, saj semena prihajajo tudi z zemljo, vetrom in iz okolice.
Kaj raste v njej?
V gredi rastejo zelišča z različnimi potrebami in načini rasti. Nekatera ostajajo nizka, druga razvijejo višja stebla ali se razraščajo v širino. Pri njihovi razporeditvi upoštevamo prostor, ki ga bodo potrebovala, ter potrebe po vodi in soncu.
Njihove značilnosti in uporabnost spoznajte na strani Rastline učnega kroga.
Kako zanjo skrbimo?
Zalivamo po potrebi. Pred zalivanjem preverimo vlažnost zemlje tudi pod površino.
Plevele odstranjujemo sproti, preden se razrastejo ali razvijejo semena.
Ne prekopavamo vsako leto, da ne poškodujemo korenin trajnic.
Gnojimo zmerno. Vsa zelišča ne potrebujejo enako hranljivih tal.
Spremljamo razraščanje in sezonske spremembe. Rastline po potrebi omejimo ali razdelimo, zdrava suha stebla pa lahko čez zimo pustimo kot zavetje žuželkam.
Kaj nas uči o tleh?
Za dobro rast ni dovolj samo gnojilo. Korenine potrebujejo primeren prostor, vodo in zrak, v tleh pa živijo organizmi, ki sodelujejo pri razgradnji organskih ostankov in kroženju hranil.
Greda nas uči opazovanja in premišljene uporabe materialov. Spremljamo, kako se zemlja suši, kako rastejo rastline in kaj se spreminja skozi leto. Pred dodajanjem zemlje ali gnojila se vprašamo, kaj rastline zares potrebujejo.
