Kompostnik in zdrava tla
“Kompost je hrana za rastline.”
Jožica Golob Klančič
S temi besedami nam je predavateljica približala pomen komposta. Zrel kompost tlom prispeva hranila in organsko snov. Pomaga izboljševati njihovo strukturo ter zadrževati vodo. Tako podpira rast rastlin in življenje v tleh.
Spoznavanje kompostiranja in pomena zdravih tal z Jožico Golob Klančič v Čepovanki. Foto: Majda Mikuž
Zeliščna učna pot Čepovanka
Ko opazujemo zelišča, največkrat najprej opazimo njihove liste, cvetove in vonj. Del njihovega življenja pa ostaja očem skrit – v tleh. Tam korenine rastejo med talnimi delci, črpajo vodo in hranila ter si delijo prostor s številnimi organizmi.
Ob Čepovanki smo zato ob zeliščnem vrtu in visoki gredi uredili tudi kompostnik. Z njim spoznavamo, kako lahko rastlinske ostanke uporabimo pri skrbi za tla.
Zakaj tla potrebujejo organsko snov?
Tla sestavljajo mineralni delci, organska snov, voda, zrak in živi organizmi. Njihova povezanost omogoča rast korenin ter sprejemanje in zadrževanje vode.
S kompostom v tla vračamo organsko snov in del hranil. Izboljšujemo njihovo strukturo in sposobnost zadrževanja vlage. Skupaj s primerno zasaditvijo, zastiranjem in zalivanjem tako pomagamo rastlinam tudi v sušnih obdobjih.
S kompostiranjem posnemamo naravo
Jožica Golob Klančič nas je pri razlagi usmerila k opazovanju gozda. Odpadlo listje, vejice in drugi organski ostanki se na gozdnih tleh postopoma razgrajujejo. Pri tem sodelujejo bakterije, glive, deževniki in drugi organizmi.
Podoben proces poteka v kompostniku. Zberemo primerne ostanke, poskrbimo za zrak in vlago ter pustimo organizmom čas, da opravijo svoje delo.
Kako uredimo kompostnik?
Kompostiramo lahko na kupu ali v kompostniku. Za ogrodje lahko uporabimo čiste, nebarvane in kemično nezaščitene deske. Med njimi pustimo odprtine za zrak, sprednjo stranico pa uredimo tako, da lahko dosežemo vsebino.
Kompostnik postavimo na dostopno, odcedno mesto v senci ali polsenci, po možnosti neposredno na tla. Ogrodje mora biti stabilno in brez ostrih robov. Pokrov pomaga omejiti premočenje in izsuševanje, vendar vsebine ne zapremo nepredušno.
Mladi pri izdelovanju lesenega kompostnika ob Čepovanki. Foto: Majda Mikuž
Kaj sodi v kompostnik?
Mešamo sveže, vlažne ostanke in bolj suh material. Poimenujemo jih zeleni in rjavi materiali, vendar delitev ni odvisna samo od njihove barve.
Zeleni materiali – predvsem vir dušika in vlage:
- surovi ostanki sadja in zelenjave;
- kavna usedlina in čajni lističi;
- sveži rastlinski ostanki;
- pokošena trava v tankih plasteh;
- mladi pleveli brez semen in trdoživih podzemnih delov.
Rjavi materiali – predvsem vir ogljika:
- suho listje in slama;
- narezana suha stebla;
- drobno sesekljane vejice;
- natrgan nepremazan karton brez trakov in plastike;
- manjše količine navadnega časopisnega papirja.
Večje kose narežemo, travo pa pomešamo z drugimi ostanki, da se ne sprime. Dodamo lahko zdrobljene jajčne lupine in manjše količine narezanih olupkov citrusov. Pri čajnih vrečkah preverimo, ali so primerne za domače kompostiranje; sicer uporabimo samo vsebino.
Skupaj grabimo odpadlo listje za kompostiranje ob Čepovanki. Foto: Majda Mikuž
Kaj ne sodi v kompostnik?
V običajen vrtni kompostnik ne dodajamo:
- mesa, rib, kosti, mlečnih izdelkov, maščob in ostankov kuhanih jedi;
- pasjih in mačjih iztrebkov ter mačjega peska;
- bolnih rastlin in rastlinskih ostankov z neprimernimi ostanki herbicidov;
- semen plevelov ter podzemnih delov slaka, pirnice in drugih trdovratnih plevelov;
- barvanega ali impregniranega lesa;
- plastike, stekla, kovin, plenic in nalepk s sadja;
- čistil, zdravil, kozmetike ter plastificiranega ali povoščenega papirja.
Domači kup se ne segreje vedno dovolj, da bi uničil semena, trdožive podzemne dele rastlin in povzročitelje bolezni.
Kako skrbimo za kompost?
Vlaga: vsebina naj bo vlažna približno kot ožeta goba. Presuho postopoma navlažimo, razmočeni pa dodamo suh rjavi material.
Zrak: materiala ne tlačimo. Občasno ga premešamo ali preložimo. Kuhinjske rastlinske ostanke prekrijemo s suhim materialom.
Opazovanje: neprijeten vonj ter mokra, zbita vsebina navadno pomenijo, da potrebujemo več zraka in suhega materiala. Če so ostanki suhi in se skoraj ne spreminjajo, preverimo vlago.
Kdaj je kompost pripravljen?
Jožica G.K. je opisala, kako so nekoč material prelagali med tremi kupi: od svežih ostankov prek delno razgrajenega materiala do zrelega komposta. S prelaganjem so ga tudi prezračili.
Kompostiranje potrebuje čas. Pri domačem kompostiranju lahko zorenje traja od približno šestih mesecev do dveh let, odvisno od materiala in razmer.
Zrel kompost je temen, drobljiv in diši po zemlji. Večine začetnih sestavin ne prepoznamo več. Nerazgrajene vejice vrnemo v nadaljnje kompostiranje.
Kompost dodajamo tlom glede na potrebe rastlin. Vsa zelišča ne potrebujejo bogatih tal, kompost pa praviloma ni edina podlaga za sajenje.
Skupaj smo izdelali kompostnik in ga napolnili s prvimi rastlinskimi ostanki. Foto: Majda Mikuž
Kar je zraslo iz tal, lahko s kompostiranjem vrnemo tlom in podpremo novo rast.
